Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.
Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.
Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.
Informativni prispevki
Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.
Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.
Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Informativni prispevki
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Doživetja narave
V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.
Duhovna misel
Tesar je končal naporen in trd delovni dan. Žaga se mu je pokvarila in motor majhnega tovornjaka mu ni hotel vžgati. Ko je vozil delovodjo ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.