Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.
Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.
Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.
Informativni prispevki
Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.
Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.
Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Informativni prispevki
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Spoznanje več, predsodek manj
Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.
Kmetijska oddaja
Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2025 ob 05-ih
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Iz naših krajev
Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.
Duhovna misel
Janez Novak je bil v mestu, kjer je živel, znamenit človek. Nekega dne je zaprosil krajevnega umetnika, da ga portretira. Slikar je najprej naredil osnutek in ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.